Zakonodaja v Sloveniji omogoča, da ima vsak, tudi tisti starejši od 26 let, ne glede na delovno razmerje, možnost do brezplačnega rednega študija, vselej kadar še ni izkoristil dveh vpisov (prvega vpisa in ponovnega vpisa/prepisa) na prvi in tudi drugi bolonjski stopnji. Številni se tega žal ne zavedajo in se zato ne odločijo za študij ob zaposlitvi ali študij po 26. letu starosti.
Oseba, ki je redno zaposlena, se lahko normalno vpiše na študij in pridobi oziroma obrži status študenta, vendar pa redna zaposlitev vpliva na pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Študent, ki je redno zaposlen, ne more opravljati dela preko napotnice študentskega servisa, ne more prejemati štipendije ter ni upravičen do subvencioniranega prevoza, prehrane in bivanja v študentskem domu. Študent izgubi možnost dela preko študentske napotnice tudi, ko izgubi status študenta in če je vpisan v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Enako velja za izredne študente, ki še niso dopolnili 26 let, saj so po statusu izenačeni z rednimi študenti in se jih posledično enako obravnava.
Splošna olajšava se prizna vsakemu zavezancu, pod pogojem, da drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana (konkretno za študenta to pomeni, da lahko to olajšavo uveljavlja, če ga starši ne uveljavljajo v svoji davčni napovedi kot vzdrževanega družinskega člana). V primeru, da starš dijaka ali študenta prijavi kot vzdrževanega družinskega člana, član izgubi to olajšavo, zato je potrebno vedno narediti lastni izračun in ugotoviti, kaj je (na ravni gospodinjstva) bolj ugodno. Za vzdrževanega družinskega člana se lahko šteje tudi otrok, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij. Dodatna splošna olajšava se prizna za zavezance s skupnimi dohodki do 10.866,37 evrov v višini 3.217,12 evrov, za zavezance s skupnimi dohodki med 10.866,37 evrov in 12.570,89 evrov pa v višini 1.115,94 evrov. Dijaki/študenti, ki so prejeli več kot 12.570,89 evrov obdavčljivih dohodkov, niso upravičeni do dodatne splošne olajšave.
Posebna osebna olajšava (t. i. študentska olajšava) se prizna posamezniku, ki ima status dijaka ali študenta in je mlajši od 26 let (prizna se tudi študentu, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti (najpozneje v letu, ko je dopolnil 26 let), in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa). Posebna osebna olajšava se prizna zgolj za dohodke, prejete preko študentskega servisa in znaša znaša 2.477,03 €.
Študentu, ki po 26. letu starosti ne izpolnjuje zgoraj omenjenih pogojev, študentski servis torej za vsako napotnico, ki je višja od 107,30 €, odvede 22,5 % akontacijo za dohodnino. Po tej starosti študent torej izgubi posebno osebno dohodninsko olajšavo v višini 2.477,03 €. Posebna osebna olajšava pa mu je priznana v celoti, tudi če le del koledarskega leta izpolnjuje pogoje zanjo, kar pomeni, da se študentu, ki tekom leta dopolni 26 let, ne odvaja akontacija dohodnine do konca koledarskega leta. Če se nekdo vpiše na fakulteto pred 26 letom, se upošteva rok 6 let od datuma vpisa na dodiplomski študij oz. 4 leta od datuma vpisa na podiplomski študij. V primeru enovitega magistrskega študija se posebna osebna olajšava prizna študentu, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij najpozneje v letu, ko je dopolnil starost 26 let, in sicer za dobo največ 6 let. Pri dijaškem statusu in delu je nekoliko drugače. Izredni dijaki (udeleženci izobraževanja odraslih) lahko delajo do 26 leta starosti.
V primeru izgube statusa pa se spremeni tudi zdravstveno zavarovanje. Vsak študent s statusom je zavarovan preko enega od staršev ali preko drugega družinskega člana (velja za vse redne in izredne študente). S tem zavarovanjem so v celoti kriti vsi stroški zdravstvenih storitev. V kolikor študent izgubi status, je za vse zdravstvene storitve samoplačnik. Tudi v primeru, da oseba dopolni 26 let in ima še vedno status študenta, mora ustrezno urediti svoje zdravstveno zavarovanje.
Kako ustrezno urediti zdravstveno zavarovanje?
Priporočljivo je, da se posameznik za kritje razlike do polne vrednosti dopolnilno zdravstveno zavaruje. Pri tem je pomembno, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje uredi v roku enega meseca od prenehanja pogojev zavarovanja kot družinski član. V primeru, da je urejen po tem roku, se pojavi trimesečna čakalna doba. Ta doba pomeni, da mora posameznik ves ta čas plačevati premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev pa v tem obdobju kljub plačilu premije nima.
Podobno kot pri zavarovanju je tudi pri subvencijah za študente nad 26. letom starosti. Ko študent dopolni 26 let lahko v istem študijskem letu uveljavlja še vse pravice subvencioniranja, vendar jih takoj v naslednjem študijskem letu tudi izgubi. Izgubi možnost koriščenja študentskih bonov, subvencioniranega prevoza in bivanja v študentskem domu ter koriščenja subvencije za bivanje pri zasebnih najemnih stanovanjih.
Povzeto po Odboru za visoko šolstvo Zveze ŠKIS (http://www.skis-zveza.si/odbor-za-visoko-solstvo/nikoli-ni-prepozno-da-bi-brezpla%C4%8Dno-studirali, dostop 14. 10. 2016)
Splošna olajšava se prizna vsakemu zavezancu, pod pogojem, da drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana (konkretno za študenta to pomeni, da lahko to olajšavo uveljavlja, če ga starši ne uveljavljajo v svoji davčni napovedi kot vzdrževanega družinskega člana). V primeru, da starš dijaka ali študenta prijavi kot vzdrževanega družinskega člana, član izgubi to olajšavo, zato je potrebno vedno narediti lastni izračun in ugotoviti, kaj je (na ravni gospodinjstva) bolj ugodno. Za vzdrževanega družinskega člana se lahko šteje tudi otrok, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij. Dodatna splošna olajšava se prizna za zavezance s skupnimi dohodki do 10.866,37 evrov v višini 3.217,12 evrov, za zavezance s skupnimi dohodki med 10.866,37 evrov in 12.570,89 evrov pa v višini 1.115,94 evrov. Dijaki/študenti, ki so prejeli več kot 12.570,89 evrov obdavčljivih dohodkov, niso upravičeni do dodatne splošne olajšave.
Posebna osebna olajšava (t. i. študentska olajšava) se prizna posamezniku, ki ima status dijaka ali študenta in je mlajši od 26 let (prizna se tudi študentu, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti (najpozneje v letu, ko je dopolnil 26 let), in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa). Posebna osebna olajšava se prizna zgolj za dohodke, prejete preko študentskega servisa in znaša znaša 2.477,03 €.
Študentu, ki po 26. letu starosti ne izpolnjuje zgoraj omenjenih pogojev, študentski servis torej za vsako napotnico, ki je višja od 107,30 €, odvede 22,5 % akontacijo za dohodnino. Po tej starosti študent torej izgubi posebno osebno dohodninsko olajšavo v višini 2.477,03 €. Posebna osebna olajšava pa mu je priznana v celoti, tudi če le del koledarskega leta izpolnjuje pogoje zanjo, kar pomeni, da se študentu, ki tekom leta dopolni 26 let, ne odvaja akontacija dohodnine do konca koledarskega leta. Če se nekdo vpiše na fakulteto pred 26 letom, se upošteva rok 6 let od datuma vpisa na dodiplomski študij oz. 4 leta od datuma vpisa na podiplomski študij. V primeru enovitega magistrskega študija se posebna osebna olajšava prizna študentu, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij najpozneje v letu, ko je dopolnil starost 26 let, in sicer za dobo največ 6 let. Pri dijaškem statusu in delu je nekoliko drugače. Izredni dijaki (udeleženci izobraževanja odraslih) lahko delajo do 26 leta starosti.
V primeru izgube statusa pa se spremeni tudi zdravstveno zavarovanje. Vsak študent s statusom je zavarovan preko enega od staršev ali preko drugega družinskega člana (velja za vse redne in izredne študente). S tem zavarovanjem so v celoti kriti vsi stroški zdravstvenih storitev. V kolikor študent izgubi status, je za vse zdravstvene storitve samoplačnik. Tudi v primeru, da oseba dopolni 26 let in ima še vedno status študenta, mora ustrezno urediti svoje zdravstveno zavarovanje.
Kako ustrezno urediti zdravstveno zavarovanje?
Priporočljivo je, da se posameznik za kritje razlike do polne vrednosti dopolnilno zdravstveno zavaruje. Pri tem je pomembno, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje uredi v roku enega meseca od prenehanja pogojev zavarovanja kot družinski član. V primeru, da je urejen po tem roku, se pojavi trimesečna čakalna doba. Ta doba pomeni, da mora posameznik ves ta čas plačevati premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev pa v tem obdobju kljub plačilu premije nima.
Podobno kot pri zavarovanju je tudi pri subvencijah za študente nad 26. letom starosti. Ko študent dopolni 26 let lahko v istem študijskem letu uveljavlja še vse pravice subvencioniranja, vendar jih takoj v naslednjem študijskem letu tudi izgubi. Izgubi možnost koriščenja študentskih bonov, subvencioniranega prevoza in bivanja v študentskem domu ter koriščenja subvencije za bivanje pri zasebnih najemnih stanovanjih.
Povzeto po Odboru za visoko šolstvo Zveze ŠKIS (http://www.skis-zveza.si/odbor-za-visoko-solstvo/nikoli-ni-prepozno-da-bi-brezpla%C4%8Dno-studirali, dostop 14. 10. 2016)